Stranka za to vprašanje ni podala dodatnega pojasnila.

Strinjamo se vendar opozarjamo, da mora biti prehod na rejo brez kletk postopen, napovedan in usklajen s stroko in rejci, ki morajo biti ob sprejemanju takšnih ukrepov sogovornik. Ob vsaki prepovedi pa mora slediti tudi prepoved uvoza iz takšne reje, saj drugače samo uničujemo slovenke rejce, ne dosegamo pa osnovnega cilja povečanja dobrobiti živali, saj se reja le seli v druge države oz. se tam povečuje. Verjamemo, da je potrebno vzpodbuti zavedanje o prednosti takšne reje, torej končni kupci, v tem primeru mislimo predvsem naše potrošnike, da tudi dobrobit prispeva h kvaliteti izdelkov za kar bi morali to spoštovani tudi pri nakupu. Ne nasprotujemo predlogu, menimo da je do leta 2040 dovolj časa, da se vzpostavi popoln prehod, ki bo finančno in zakonodajno ustrezno podprt.

Strinjamo se da je potrebno v Sloveniji na splošno spremeniti zavedanje in odgovornost upravljanja državnih podjetij. Upravljanje državnih podjetij je v Sloveniji urejeno tako, da politika nima neposrednega vpliva na vsakodnevno vodenje podjetij, tudi ne na investicije. Zato se v tem smislu popolnoma strinjamo in podpiramo, da so državna podjetja lahko zgled in zelo primerna za preverjanje standardov in razvoj, le da se mora politika pričeti ukvarjati s tem vprašanjem in tovrstne prakse vzpodbujati.

Takšen sistem transparentnosti je zelo smiseln, vendar finančno breme preverjanja in uvajanja sistema ne sme pasti na rejce oz. proizvajalce, saj to pomeni višjo končno ceno izdelka in breme za potrošnika.

Strinjamo se, da sredstva usmerjajo v izboljšanje dobrobiti živali. Ugotavljamo, da manjka nadzor nad porabo sredstev oziroma se premalo pozornosti posveča učinkom finančnih vzpodbud. Se pa ne strinjamo, da bi ostalim rejcem čez noč odrežemo subvencije, saj vsi potrebujejo čas za prilagoditev, ker gre za sorazmerno velika vlaganja za posamezno kmetijsko gospodarstvo.

Strinjamo se. Ne samo na tem področju, na splošno lahko rečemo, da Demokrati ugotavljamo podhranjenost inšpektorjev in pogostoma pomanjkljiva zakonska pristojnost, namreč denarne kazni niso nujno najboljši ukrepi. V Sloveniji se med sabo poznamo, in kot ugotavljate lahko prihaja do klientelističnih praks, kar je potrebno urediti vsaj na način rotacije inšpektorjev in povečanje nadzora nad opravljenim inšpekcijskim delom.

Stranka za to vprašanje ni podala dodatnega pojasnila.

V Sloveniji praktično ni zakonodaje, ki bi ureja področje ribogojništva. Minimalni standardi, pogoji, pravilniki bi se morali nujno vzpostaviti.